Globoko spanje za trdnejše zdravje
Globoko spanje je odvisno od razpoložljivega melatonina – hormona spanja v telesu. Čez dan ga imamo zanemarljivo malo (od 1 do 10 pg/ml), ponoči v temi pa ga češarika, če je zdrava, proizvede precej več. Najvišje ravni nočnega melatonina, do 160 pg/ml, imajo otroci pred puberteto (Reiter, Robinson, 1995:25). To lahko pojmujemo kot zgornjo mejo fiziološke ravni melatonina v krvi. V teh letih je sen tako globok in trden, da otroka težko zbudimo. Nočne ravni melatonina so najnižje v starosti, ko dosežejo največ 40 pg/ ml. Spanje je na starost večinoma plitko. Russel J. Reiter, eden od vodilnih strokovnjakov za melatonin, ugotavlja, da mnogi starostniki proizvajajo ponoči zanemarljivo majhne količine melatonina: od 1 do 10 pg/ml. Okrog polovica starostnikov je kronično nespečnih, tveganje, da obležijo zaradi bolezni, pa je pri njih dvakrat večje kot pri tistih, ki nimajo teh težav (Roth, 2007).
Opisali smo že, kako lahko prikličemo globoko spanje z naravnimi sredstvi. Žal je to pri ostarelih neučinkovito, zato je za globoko spanje potrebno dodajati melatonin. Evropska agencija za varnost hrane EFSA ugotavlja, da že odmerek 1 mg melatonina pred spanjem učinkovito prikliče spanec. Po naših ocenah miligramska tableta melatonina poveča količino melatonina v krvi za 50-60 pg/ml. Torej, domnevamo, da z dodatkom do 2 mg melatonina pred spanjem starejši povečajo količino melatonina v krvi na naravno raven iz mlajših let in ne presežejo zgornje meje fiziološke ravni. Po ugotovitvah francoske agencije za varno prehrano ANSES (2018) tako nizki dnevni odmerki ne ustvarjajo negativnih stranskih učinkov, ki pa se utegnejo pojaviti pri višjih odmerkih, a so tudi v tem primeru blagi (omotica, glavobol, slabost in zaspanost). Skratka, odmerek do 2 mg melatonina pred spanjem zadostuje za priklic sna in je v splošnem varen (glej izjeme na koncu članka).
Melatonin v zdravstvu
Melatonin se v zdravstvu že dolgo uporablja kot podpora pri zdravljenju številnih bolezni. Za terapevtske namene uporabljajo dnevno odmerke od 2 mg do 20 mg (Reiter, Robinson, 1995). O tem so pristojni svetovati le zdravniki, zato uživanje tolikšnih količin melatonina ni predmet tega članka. V njem bom poskušal odgovoriti predvsem na vprašanje, ali lahko manjši odmerki melatonina (do 2 mg) oziroma temu ustrezne fiziološke ravni v krvi lahko učinkujejo preventivno proti posameznim boleznim.
Manj prehladov, grip, večja odpornost proti raku …
Melatonin ni le »hormon spanja«, pač pa neposredno spodbuja tudi delovanje imunskega sistema. Že leta 1988 je raziskovalna ekipa pod vodstvom G.J. Maestronija odkrila, da imajo celice T pomagalke našega imunskega sistema receptorje za melatonin (Maestroni et al, 1988). Ko se prilepi nanje, začnejo izločati signalne molekule – citokine, s katerimi spodbujajo in usmerjajo delovanje imunskega sistema. To je zelo pomembno za obrambo pred mnogimi boleznimi.
V naši obrambi pred infekcijami imajo ključno vlogo fagociti – to so levkociti, ki požirajo bakterije in druge patogene mikrooorganizme. Kar 2/3 vseh levkocitov so fagociti, ki običajno tudi prvi prihitijo na kraj okužbe. Leta 1994 so v laboratorijskem poskusu v Chicagu ugotovili, da se je obrambna moč fagocitov v raztopini, v kateri je bilo toliko melatonina, kot ga je v naši krvi pozno ponoči, povečala za 73% (Morrey et al, 1994).
V drugem preizkusu iz leta 1994 je šest moških jemalo dva meseca vsak večer po 2 mg melatonina. Število celic ubijalk NK (natural killers) njihovega imunskega sistema, ki ubijajo z virusi okužene ali iz drugih razlogov bolne celice, se je povečalo kar za 240 % (Reiter et al, 1994). Tako majhen odmerek že izboljša spanje, obrambna moč našega telesa proti virusom in rakavim celicam pa se podvoji.
Melatonin varuje zdravje zlasti v času stresa in starosti
Znano je, da je organizem v času stresa manj odporen proti virusom. Prav v takih okoliščinah je melatonin najučinkovitejši. Ko so miši v stresnem položaju močno okužili z virusi, jih je brez dodatka melatonina preživelo le 6%, med tistimi, ki so dobivale dodatek melatonina pa jih je preživelo 82% (Maestroni et al: 1988).
Vsi starejši imamo že po naravi povišane ravni stresnih hormonov, zato je za zdravje še kako pomembno, da poskrbimo za zadostno količino melatonina v krvi. Ko so mišim vbrizgali skoraj smrtno količino virusov encefalitisa, je preživelo le 6 % mladih miši, med starejšimi pa nobena. Ko so v podobnem poskusu dali obema skupinama melatonin, je preživelo kar 56% starejših, med mlajšimi pa se je preživetje povzpelo le na 39% (Ben-Nathan et al., 1995).
Za manj srčno-žilnih zapletov
Kardiologi že dolgo vedo, da so infarkti in možganske kapi najpogostejši okrog 9. ure zjutraj, najredkejši pa med drugo in tretjo uro ponoči (Reiter, Robinson, 1995: 109). Takrat so najnižji tudi srčni utrip, krvni tlak, ravni celokupnega in LDL holesterola ter zlepljenost krvi, dopoldan pa so najvišji. Raziskovalci so se zato upravičeno spraševali: »Mar pomanjkanje melatonina povečuje tveganje srčnih zapletov?«. Raziskave so pokazale, da je tako. Melatonin znižuje previsok krvni tlak (normalnega in nizkega ne znižuje), zmanjšuje zlasti LDL holesterol, preprečuje nastajanje ateroskleroze, zavira nastajanje krvnih strdkov (Reiter, Robinson, 1995:113-122). Toda, koliko melatonina potrebujemo za te njegove varovalne učinke? Ne veliko: V skupini zdravih starejših ljudi je bila nočna raven melatonina cca 36 pg/ml (pri odraslih je od 40 do 100 pg/mm), kar je njegova zgornja raven pri starejših. Pri srčno žilnih bolnikih podobne starosti pa je bilo v krvi kar sedemkrat manj melatonina – zanemarljivih 7 pg/ml (Reiter, Robinson, 1995:114). Skratka, domnevam, da že z 1-2 mg melatonina pred spanjem tudi varujemo srce in ožilje.
Za večjo varnost pred okoljskimi strupi
Po ugotovitvah obsežne raziskave v Nemčiji se je število različnih strupenih snovi, ki so jih v zadnjih desetih letih v nedovoljeni količini odkrili v krvi pacientov, povečalo z 20 na kar 500 (Mercola, 2019). Umiramo zaradi oksidativnega stresa – poškodb, ki jih povzročajo oksidantski strupi. Melatonin je naš edini hormon, ki je tudi antioksidant. Po svoji zaščitni vlogi pri varovanju celičnih open vsaj dvakratno presega moč vitamina E, petkratno prekaša glutation pri varovanju pred zelo močnimi prostimi radikali – hidroksili, več kot 500-krat je močnejši od antikosidanta DMSO, ki je znan po svoji zaščitni vlogi proti žarčenju (Reiter, Robinson, 1995:42). Globoko spanje z dovolj melatonina nas torej tudi močno razstruplja in tako pripomore, da naši organi ne opešajo prezgodaj.
Miši živijo dlje z melatoninom
Že leta 1985 je skupina raziskovalcev pod vodstvom dr. G. Maestronija opravila preizkus na ostarelih miškah (starih 19 mescev). Razdelili su jih v dve skupini, ki sta imeli enake pogoje življenja in hrano, le eni pa so v pitno vodo dodajali melatonin (manjšo koncentracijo, kot če bi človek užival po 1 mg melatonina na dan). V naslednjih 6 mesecih so se vse miške, ki niso dobivale dodatka melatonina, normalno starale in pomrle. Miške, ki so dobivale dodatek melatonina, pa so bile v tem času še čile. V povprečju so živele še dodatnih 6 mesecev, ker je za 20 % dlje kot miške v kontrolni skupini (Reiter, Robinson, 1995: 192, 193).
Živilo le za zdrave odrasle
Naj ponovno poudarim, da sem se v tem članku omejil le na učinke fizioloških ravni melatonina pri zdravih odraslih. Otroci in mladostniki imajo že po naravi visoke ravni melatonina, zato seveda ni smiselno, da bi ga uživali brez posveta z zdravnikom. Podobno velja za nosečnice, doječe matere in ženske, ki želijo zanositi. Pri prehrani bolnika, ponovno poudarjam, je pristojen svetovati le zdravnik. Dodatek melatonina lahko pospeši zdravljenje pri nekaterih boleznih, pri drugih pa njegovo uživanje ni priporočljivo (depresija, duševne bolezni, avtoimune bolezni, hude alergije itd).
Dr. Iztok Ostan, za revijo Super 50, letnik VII, marec 2019- dopolnjena verzija 1. 4. 2019
Viri: ANSES (2018). Opinion of the French Agency for Food, Environmental and Occupational Health and Safety; dosegljivo na: https://www.anses.fr/en/system/files/NUT2016SA0209EN.pdf, 23.1.2019.
Ben-Nathan, D.; Maestroni, G.J.; Conti, A. (1995). Protective Effects of Melatonin in Mice Infected with Encephalitis Viruses. – Archives of Virology, 140: 223-30
Maestroni, G. J., Conti, A., Pierpaoli, W. (1988). Pineal Melatonin, Its Fundamental Immunoregulatory Role in Aging and Cancer. – Annals of the New York Academy of Sciences.
Mercola, J. (2019). Top tips to detox your body. 27. januar; dosegljivo na: https://articles.mercola.com/sites/articles/archive/2019/01/27/top-tipsto-detox.aspx, 1. 2. 2019.
Morrey, K.M., McLachlan, J.A., Bakouche, O. (1994). Activation of Human Monocytes by the Pineal Hormone Melatonin. Journal of Immunology 153: 2671-80.
Reiter, Russel J.; Robinson, Jo (1995). Melatonin. Bantam Books.
Robards, G. (2016). Research reveals a surprising link between melatonin and type 2 diabetes; dosegljivo na; https://blog.humanos.me/researchreveals-an-odd-connection-between-melatonin-and-type-2-diabetes/
Roth, Thomas (2007). Insomnia: definition, prevalence, etiology, and consequences. J Clin Sleepp Med., 3(5 Suppl):S7-S10; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1978319/, 8. 1. 2019.
