Naravni vitamini

Naravni vitamini so vitamini, ki so prisotni v sadju, zelenjavi in zeliščih in jih naše telo absorbira iz živil, ki jih zaužijemo. Naravne vitamine pa lahko z različnimi laboratorijskimi postopki izločijo iz živil ter nam jih zelo skoncentrirane ponudijo v obliki kapsul, tablet ali prahu.

So naravni vitamini boljši kot umetni?

Umetne oz. sintetične vitamine so s pomočjo znanosti razvili v bolnišnicah, in sicer za ljudi po boleznih in operacijah. Le- ti potrebujejo visoko koncentrirane količine vitaminov, da lažje in hitreje okrevajo. Strukturno naj bi bili sintetični vitamini sicer enaki naravnim vitaminom, a postopki proizvodnje so zelo drugačni od naravnih postopkov, ki jih za tvorbo vitaminov izvajajo rastline. Če ste zdravi in vaša presnova dobro deluje, potem so naravni vitamini v sadju in zelenjavi za vas najboljši. Pazite le, da so rastline pridelane na naraven način in da posegate po sezonskih in lokalnih pridelkih. Pri uživanju različne zelenjave in sadja zaužijemo cele kombinacije vitaminov, koencimov in mineralov in ta sinergija med vitamini je očitno bistvenega pomena za uspešno absorpcijo.

Naravni vitamini in kje jih najdemo

 

Vitamin C: pridobimo ga z uživanjem jagodičevja, paprike, limon, pomaranč, brstičnega ohrovta, brokolija, cvetače, goji jagod, kivija, graha, manga, zelja in špinače.

Vitamin D: vitamina D je v živilih manj, saj ga naše telo tvori s pomočjo sončne svetlobe. Veliko ljudem tega izjemno pomembnega vitamina primanjkuje, zato ga je smiselno dodajati v obliki prehranskega dopolnila.

Vitamin E: največ vitamina E je v rastlinskih oljih, oreščkih in semenih. Z vitaminom E sta zelo bogata olja iz pšeničnih in koruznih kalčkov, pa repično olje, sončnično olje in lešnikovo.

Vitamin A: z vitaminom A je bogato korenje, to so vedele že naše babice, ki so nam govorile, da moramo jesti korenje za dober vid. Zanj uživajte tudi masleno bučo, sladki krompir in marelice.

Vitamin B1 (tiamin): za zaužitje tega vitamina izberite suhi ali sveži kvas, ovsene otrobe, črn fižol, grah, sojo v zrnju, ter ovsene kosmiče.
Vitamin B2 (riboflavin): največ riboflavina je v mandljih, v ajdovi kaši, v gobah, soji v zrnju, grahu, leči in čičeriki.

Vitamin B3 (niacin): če želite dobiti veliko B3 vitamina, izberite arašidovo maslo, arašide, polnozrnat kruh in polnozrnate testenine.

Vitamin B6: vitamin B6 je prisoten v pistacijah, bananah, korenju, v kuhanem krompirju, kuhani soji in v kuhanem grahu.

Vitamin B7 (biotin): največ tega vitamina boste dobili z arašidovim maslom, z grizenjem arašidov in lešnikov, z ovsenimi kosmiči ter grahom.

Vitamin B12: rastline vitamina B12 ne vsebujejo, saj ga sintetizirajo le bakterije. Nahaja je v živilih, ki so bakterijsko fermentirana, ter v živilih, ki izvirajo iz živali. Zanimivo je, da imajo tako vsejedci, kot vegeterijanci in vegani pomanjkanje tega vitamina, zato ga je smiselno v telo vnašati s prehranskimi dodatki.

 

Zeleni Planet.