Izjemne zgodbe zanositve v zrelih letih
Večina žensk se zanositve navadno loti v svoji najplodnejši dobi, a nekatere presenetijo usodo in zanosijo že po menopavzi, ko se njihova možnost zanosa zdi nična. Čeprav redke, so tovrstne situacije dokaz življenjske sile in upanja na dojenčka tudi takrat, ko se zdi, da je biološka ura iztekla.
Pozdravljena maja
Ena izmed najbolj znanih zgodb zanositve v menopavzi je zgodba Indijke Dawn Brooke, ki je leta 1997 pri 59 letih rodila svojo prvo hčerko. Dawn je po dolgotrajnem zdravljenju neplodnosti obupala nad idejo o otroku, a jo je nato presenetil naravni čudež. Njena zgodba je upanje vžgala tudi v srcih mnogih drugih žensk, ki so se soočale s podobnimi težavami.
Mami v zrelih letih
Primeri zanositve v menopavzi so pogostejši, kot si mislimo. Ena izmed bolj znanih je Španka Carmela Bousada, ki je pri 67 letih rodila dvojčici po postopku zunajmaternične oploditve. Njena zgodba je sprožila val kritik zaradi visoke starosti ob rojstvu, a Carmela je ostala zvesta svojima hčerkama.
Podobno pot je prehodila tudi Britanka Susan Tollefsen, ki je pri 57 letih rodila hčerko po postopku umetne oploditve. Susan je kasneje izjavila, da sta bila z možem zaradi načrtovanja starševstva v poznih letih deležna številnih kritik in občudovanja hkrati.
Naravni čudeži
Medtem ko se nekatere ženske za pozno nosečnost odločijo same, pa je drugi pot prekrižala narava. Tak primer je Italijanka Giovanna Nora, ki je pri 60 letih pričakovala bratranko svoje hčerke. Giovanna in njen mož sta bila zaradi redkih obiskov pri zdravniku dolgo prepričana, da sta že v menopavzi.
Presežki medicine
Razvoj medicine in tehnologij za pomoč pri neplodnosti je odprl nove možnosti tudi za ženske v poznejših letih. Primer take zgodbe je Regina Willke iz Nemčije, ki je pri 65 letih rodila dvojčici po postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo. Regina je po tem poželaval kritik zaradi svoje starosti in okoliščin zanosa, a je kljub temu užila v vlogi mame.
Z napredkom medicine se je precej upognil tudi družbeni pogled na pozno materinstvo. Nekoč obsojan, je danes sprejet z večjim razumevanjem. Jasno pa je, da so tovrstne nosečnosti povezane z več tveganji in jih je treba skrbno spremljati.
Mamice nad osemdeset
Četudi vse redkejši, pa se pojavljajo tudi skrajni primeri zanositve v zares poznih letih. Ena najstarejših mamic na svetu je namreč Maria del Carmen Bousada de Lara iz Španije, ki je pri 66 letih rodila dvojčici po postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo. Njena zgodba je bila deležna številnih kritik, saj mnogi menijo, da je bila pri 66 letih prestara za rojevanje.
Rekord pa doslej držita Indijki Erramatti Mangayamma, ki je rodila dvojčici pri 74 letih, in Indijka Omkari Panwar, ki naj bi po nekaterih virih rodila dvojčka celo pri 72 letih. Slednja zgodba sicer ni popolnoma potrjena, a vseeno odmeva po svetovnih medijih.
Razprave brez konca
Čeprav v današnjem času že sprejete, zanositve v menopavzi še vedno sprožajo burne razprave in debate. Mnogi se sprašujejo, ali je pametno zanositi pri tako visoki starosti in s tem tvegati zaplete za mamo in otroka. Kritiki menijo, da je rožnata očala poznega materinstva marsikdaj zgolj plod teženj in iluzij, ki zakrivajo resnično blaginjo otrok. Po drugi strani pa zagovorniki trdijo, da je izbira materinstva osebna odločitev in da ni prav, da bi bili starejši starši obsojani vnaprej.
Ena ali druga stran – te izjemne zgodbe vsekakor dokazujejo, da je upanje na otroka včasih močnejše od vseh bioloških in družbenih omejitev. So dokaz življenjske sile, a hkrati opomnik, naj bomo skrbni tudi pri najbolj nepričakovanih čudežih.