Za skoraj dve tretjini žensk menopavza povzroči neželeno spremembo spomina.
Kljub velikemu napredku pri razumevanju medicinskih vidikov menopavze – naravnega dela življenja, ki se pojavi, ko ženska ni imela menstruacije 12 mesecev – šele začenjamo prepoznavati izkušnje in vpliv kognitivnih sprememb med menopavzo.
V večini primerov se zdi, da so kognitivne spremembe – torej težave z razmišljanjem, sklepanjem ali spominjanjem – med menopavzo subtilne in morda začasne. Toda pri nekaterih ženskah lahko te težave negativno vplivajo na delovno produktivnost. Za druge pa lahko vzbujajo pomisleke glede razvoja demence.
Veliki M
Menopavza pomeni konec reproduktivnih let. Lahko se zgodi naravno, pri povprečni starosti 49 let, ko so folikli v jajčnikih izčrpani. Menopavza se lahko zgodi tudi kirurško, z odstranitvijo obeh jajčnikov (npr. za zmanjšanje tveganja za raka jajčnikov).
Prehod iz reproduktivnih let v postmenopavzno obdobje, imenovano “perimenopavza”, običajno traja štiri do deset let.
Simptomi menopavze, ki lahko vključujejo vazomotorne simptome (vročinske utripe in nočno znojenje), suhost nožnice, motnje spanja, depresijo, tesnobo in “možgansko meglo” lahko obsegajo perimenopavzo in trajajo do deset let.
Kakšno je “megleno razmišljanje”?
Nekaj več kot 60% žensk poroča o kognitivnih težavah med prehodom v menopavzo.
Ženske opisujejo težave pri zapomnitvi imen ljudi ali iskanje prave besede v pogovoru. Nekatere opisujejo težave s koncentracijo ali sprejemanjem odločitev.
Težave pri testih verbalnega spomina (učenje in zapomnitev informacij novih besed, ki ste jih slišali), govorne tekočnosti (hitro pridobivanje besed iz spomina) in pozornost so opažene pri ženskah v perimenopavzi.
Ženske v službi
Medtem, ko je stopnja kognitivnega upada subtilna in zmogljivost na splošno ostaja v normalnih mejah delovanja, so simptomi menopavze lahko za posameznico zelo moteči. Za mnoge ženske menopavza sovpada z razcvetom njihovega produktivnega življenja, ko se obremenitev za majhne otroke zmanjša in začnejo pridobivati nove izkušnje na delovnem mestu.
Vse več je zanimanja za vpliv simptomov menopavze na delovnem mestu. Raziskave kažejo, da lahko simptomi menopavze negativno vplivajo na delovno produktivnost in zadovoljstvo pri delu.
Dejavniki, ki prispevajo k temu so slaba koncentracija in slab spomin. Zadrževanje delavk v menopavzi je pomembno za ženske same, pa tudi zagotovitev, da si še naprej prizadevajo za raznolikost delovne sile znotraj sodobnih delovnih podjetij.
Kaj povzroča menopavzno “možgansko meglo”?
“Možganska megla” ni medicinski ali psihološki izraz, ampak laični izraz, ki ustrezno opisuje meglenost v mislih, ki jo doživljajo mnoge ženske med menopavzo.
Kognitivne spremembe povezane z menopavzo, niso le starostni kognitivni upad. Namesto tega ključno vlogo igra nihanje in morebitno zmanjšanje proizvodnje hormonov jajčnikov, kar je povezano z menopavzo.
Hormoni, ki jih proizvajajo jajčniki, estradiol (vrsta estrogena) in progesteron, so močne možganske kemikalije, za katere se domneva, da ščitijo možgane ter izboljšajo razmišljanje in spomin. Predvidevanje je, da nihanja in morebitna izguba estradioala prispevajo h kognitivnim težavam.
Kognitivni simptomi se lahko pojavijo, če ni drugih simptomov menopavze. To pomeni, da drugi simptomi menopavze niso odgovorni za kognitivne simptome. Vendar pa lahko simptomi depresije in anksioznosti, povezani z menopavzo, motnje spanja in vazomotorni simptomi, poslabšajo kognitivne simptome.
Kaj lahko pomaga?
Čeprav imajo nihanja in morebitni upad estrogena vlogo pri kognitivnih težavah, se zdi, da uporaba hormonske terapije nima jasne koristi za kognitivne funkcije (vendar dokazi ostajajo omenjeni).
Potrebnih je več raziskav, da bi ugotovili, ali lahko dejavniki življenjskega sloga pomagajo pri menopavzi. Vemo, da lahko to izboljša vadba in meditacija.
Izogibanje drogam, prekomerni uporabi zdravil na recept, kajenju in prekomernemu uživanju alkohola so lahko ključni. Prehrana, ki vključuje rastlinsko nepredelano hrano, tesne družbene vezi in angažiranost ter višja raven izobrazbe so na splošno povezane z boljšim kognitivnim delovanjem v poznejšem življenju.
