Za ohranjanje ravnovesja hormonov in presnove lahko poskrbimo že sami
Ko ženske zaznamo motnje menstruacijskega ciklusa
Pravilen menstruacijski ciklus, hormonsko ravnovesje ter sproščanje zrelih, kvalitetnih jajčnih celic so ključni za vzdrževanje možnosti uspešne zanositve. Neredna menstruacija ter neredni ali izostali ciklusi so včasih simptom motnje jajčnikov, imenovana sindrom policističnih jajčnikov (PCOS). Z omenjenim sindromom se sreča 10–15 odstotkov žensk v rodni dobi. Z zdravim življenjskim slogom in skrbjo, da pomembne telesu lastne snovi in hormoni ostanejo v pravem ravnovesju lahko ženske že same delujemo preventivno in pomagamo obvladovati menstruacijski ciklus ter simptome.
Kako se sindrom policističnih jajčnikov lahko izrazi?
Sindrom policističnih jajčnikov je pogost sindrom, ki privede do reproduktivnih, hormonskih in presnovnih motenj in je hkrati eden od najpogostejših vzrokov za žensko neplodnost. PCOS je povezan s prekomernim nastankom moških hormonov (androgenov) v telesu ter z odpornostjo proti inzulinu (inzulinska rezistenca). Preveč androgenov v PCOS lahko pri ženskah povzroči akne, pretirano poraščenost in prekomerno izpadanje las.
Vpliv na možnost zanositve
Neravnovesje med hormoni, ki pri tem nastane, prizadene razvoj jajčnih celic. Sproščanje jajčnih celic zrelih za oploditev, t.i. ovulacije, so zato neredne ali celo izostanejo. Brez ovulacije pa seveda tudi zanositev ni mogoča. Zdravnik pri ultrazvočnem pregledu jajčnikov ženske s PCOS opazi spremenjen videz jajčnikov.
Odpornost proti inzulinu
Že naša skrb za telesno težo ter uravnoteženost snovi, ki jih naše telo potrebuje za usklajeno delovanje, veliko prispevajo k preventivi razvoja odpornosti proti inzulinu. Omenjeno odpornost proti inzulinu ima okrog 65 odstotkov bolnic s PCOS. Inzulin v našem telesu uravnava presnovo ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, ker pospešuje zlasti absorpcijo glukoze (sladkorja) iz krvi v celice jeter, maščobnega tkiva in skeletnih mišic. Odpornost na inzulin pomeni, da se telo na inzulin ne odzove ustrezno hitro, zato je potrebnega vse več in več inzulina za vstop glukoze v telesna tkiva. To pa navsezadnje spremeni način, kako telo ravna s sladkorjem. Posledica je povišana koncentracija glukoze v krvi, kar lahko vodi v sladkorno bolezen. Predvideva se, da je zvišana koncentracija inzulina tudi dejavnik, ki pripomore k vnetju in drugim presnovnim zapletom, povezanih s PCOS. Povečuje tveganje za razvoj kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, povišan krvni tlak, motnje v ravneh lipidov ter srčno žilne bolezni. Ženske s PCOS pogosto trpijo zaradi povečane telesne teže ali debelosti.
Študije so pokazale, da igra mio-inozitol pomembno vlogo v različnih presnovnih poteh, vključno s presnovo inzulina, njegovo pomanjkanje pa lahko vpliva na izraženost inzulinske rezistence. Mio-inozitol se je izkazal kot nujna, telesu lastna snov, ki je prisotna v vsakemu izmed nas in sodeluje v procesih uravnavanja odziva naših celic na inzulin, procesih hormonskega ravnovesja, menstruacijskega ciklusa ter nenazadnje kakovosti jajčnih celic ter posledično vzdrževanja možnosti za uspešno zanositev.
K obvladovanju simptomov lahko veliko prispevamo same.
Zakaj pride do sindroma PCOS ni še popolnoma jasno. Gre za kombinacijo genetske nagnjenosti in številnih dejavnikov okolja. Žal sindroma PCOS ni mogoče ozdraviti, vendar pa je z zdravljenjem in ustreznimi ukrepi mogoče zmanjšati ali odpraviti simptome. Namen je, da dosežemo ravnovesje hormonov (spolnih hormonov in inzulina) in telesu lastnih snovi, ki sodelujejo v nadzoru teh hormonov in zmanjšamo odpornosti proti inzulinu. Posledično se izboljša razvoj in sproščanje jajčnih celic, ovulacije ter plodnost. Zdravljenje simptomov je pri ženskah s PCOS odvisno od izraženosti le-teh in od želje po zanositvi.
Zdrav življenjski slog je ključnega pomena pri preventivi in nadzorovanju izraženosti omenjenih simptomov in zapletov sindroma PCOS. Poskrbimo lahko za dejavnike, kot so prehranske navade ter redno telesno dejavnost in vzdrževanje ustrezne telesne teže. Ženske same pa lahko poskrbimo tudi za ustrezno prehrano in hranila, ki ugodno vplivajo na raven inzulina v krvi. Namreč ravno ravnovesje hranil, nujno potrebnih telesu lastnih snovi, hormonov ter reprodukcija so močno prepleteni.
